petek, 09. junij 2017

PLATONIK /Platon &Kepler Inspo/




za
Platona, filozofa iz klasične Grčije in ustanovitelja Akademije v Atenah, prve institucije visokošolskega izobraževanja v zahodnem svetu, smo že vsi slišali. splošno velja za najbolj ključno osebnost v razvoju filozofije, ampak, če ga kdo še ne pozna, potem je v skrajnem primeru wikipedija več kot odlična rešitev za preučevanje te temeljne figure za zahodno znanosti, filozofije in matematike. če pa se ti samo ob pogledu na količino texta iz wikipedije zvrti v glavi, potem lahko verjameš temu s superlativi okitenemu opisu iz Stanford Encyclopedia of Philosophy, ki o Platonu piše kot »enemu najbolj bleščečih piscev v zahodni literarni tradiciji in enega najbolj prodornih, obsežnemu in najbolj vplivnemu avtorju v zgodovini filozofije. Platon ni bil prvi mislec in pisatelj za katerega bi lahko uporabili besedo filozof, toda bil je tako samozavesten o tem kako naj bo filozofija zasnovana, da je preoblikoval intelektualne tokove filozofije, -ki so pogosto zasnovani na strogem in sistematičnem pregledu etičnih, političnih, metafizičnih in epistemoloških vprašanj,- in to lahko imenujemo njegov izum.«

Platon je tudi to kar je povzeto v spodnjem videu. tuki niti ne prideva kej dost skupi, niti me ta del ne zanima, mene so bolj fascinirala platonska telesa, o čemer več v nadaljevanju, pred tem pa še nekaj malega o platonizmu.





platonizem je drugo ime za filozofske sisteme, ki tesno izhajajo iz njih. v ožjem pomenu besede se ta nanaša na filozofijo, ki zagovarja obstoj netelesnega sveta idej; čutno zaznavni svet naj bi bil le njegov posnetek. po njegovem neminljiva človekova duša teži k nadčutnemu svetu, telo pa je pri tem kot grob duše samo ovira. Platonov nauk je v tem oziru v nasprotju s sicer pretežno naklonjenim odnosom do telesa v grški kulturi in miselnosti. glavnih kreposti – modrosti kot kreposti mišljenja, srčnosti kot kreposti volje ter preudarnosti kot sposobnosti najti mero med uživanjem in askezo – se je mogoče naučiti; končno so vse tri kreposti v ravnovesju s pravičnostjo.

ideja je od človekovega spoznanja neodvisna bitnost, sicer netelesna in s tem časovno in prostorsko nedoločljiva. ideje pri Platonu obstajajo nasebno in so neminljive. beseda idea etimološko izvira iz indoevropskega korena *id kar pomeni videti.

idejam lahko pripišemo tri poglavitne značilnosti:
-so predmeti uma, mišljenja, za razliko od objektov čutnega zaznavanja;
-oblike ali ideje dejansko bivajo (za razliko od objektov zaznavanja, ki so podvrženi postajanju (genesis), zato jim pripišemo bitnost (ousia);
 -oblike ali ideje so večne, za razliko od sveta in stvari v njem, ki so minljivi.

v branje priporočam članek Platon: Delitev sveta na original in kopijo 


Platonska telesa in teorija Platonova teorija vsega
 
v filozofiji je teorija vsega vseobsegajoča razlaga ali opis narave ali realnost. izraz je sposojen iz fizike, kjer iskanje teorije vsega poteka vseskozi, filozofi pa so na drugi strani razpravljali o preživetje koncepta in analizirali njegove lastnosti in posledice.
ena od stvari, ki je najbolj ujela Platonovo pozornost (tako kot mojo), je obstoj in edinstvenost kar danes poznamo kot pet platonskih teles. ni zagotovo kdo je prvi opisal vseh pet od teh oblik, vendar pa nekateri viri kažejo, da je Platonov prijatelj Theaetetus tisti, ki je napisal prvo popolno oceno vseh petih teles. v vsakem primeru, Platon je bil silno navdušen nad petimi oblikami, ki tvorijo popolno simetrično urejen niz točk in pozno v njegovem življenju je izključno na podlagi teh petih trdnih snovi razložil  celotno "teorijo vsega"

glede na fascinantno zgodbo filozofa Timaja, prav tako Platonovega prijatelja, naj bi ves svet ustvaril Demiurg in to zgolj iz dveh tipov pravokotnih trikotnikov: prvi tip ima obliko polovice kvadrata, drugi pa obliko polovice enakostraničnega trikotnika. iz teh dveh osnovnih likov izgradi različna trirazsežna telesa, ki ustrezajo osnovnim elementom in to so ogenj = tetraeder, zrak = oktaeder, voda = ikozaeder, zemlja = kocka.




zanimivo je, da je bil skoraj 2000 let kasneje Johannes Kepler (1571), nemški astronom, matematik in astrolog, prav tako navdušen nad temi petimi oblikami platonskih teles in na podlagi katerih je kasneje razvil svojo teorijo kozmologije. leta 1596 je objavil svoje prvo astronomsko delo Kozmografska nedoumljivost (Mysterium cosmographicum), ki je pomembno predvsem zato, ker je predstavljalo prvo razumljivo in neizpodbitno poročilo geometrijskih prednosti Kopernikove teorije.

Kepler je v svoji knjigi predlagal, da je mogoče razmerja med razdaljami takrat poznanih šestih planetov razumeti v smislu petih platonskih teles, ki so zaprti v sferi, ki jo predstavlja orbita Saturna.omenjena knjiga razlaga Keplerjevo kozmološko teorijo, ki temelji na Kopernikovem sistemu v katerem pet Pitagorovih poliedrov narekuje strukturo vesolja in odraža Božji načrt z geometrijo. to je bil prvi poskus po Koperniku, da je nekdo želel dokazati, da je teorija heliocentrizma resnična. toda po nadaljnih izračunih je Kepler spoznal, da ne more več uporabiti dvodimenzionalne poligonov, ki bi zastopali vse planete, temveč da mora uporabiti pet platonskih teles.

Kepler je začel eksperimentirati s 3-dimenzionalnimi poliedri in ugotovil je, da je lahko vsak od petih platonskih teles omejen s sferičnimi orbitami; gnezdenje teh teles, vsakega v svoji določeni sferi, eden drugemu prinašajo šest plasti, ki ustrezajo šestim znanim planetom in to so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn. s pravilnim odrejanjem teh teles, -oktaedra, ikozaedra, dodekaedra, tetraedra in kocke, Kepler dokaže, da se sfere postavijo v take presledke, ki ustrezajo relativni velikosti poti vsakega planeta, ob predpostavki, da se planeti vrtijo krog Sonca.  














































Keplerjev
model sončnega sistema, ki je zgrajen na podlagi platonskih teles, iz knjige Mysterium Cosmographicum (1600)



rada bi romantično nadaljevala, da so po Platonu in Keplerju leta 2017 tudi mene blazno prevzela platonska telesa in kako so tega leta iz mene začele bruhati ideji, pa temu ni čisto tako. ta ideja je zorela par let, konkretnih par let, če sem natančna in na tej točki niti ne vem več od kje točno in od kdaj točno ta ideja o platonskih telesih, ali pa kje sem se prvič srečala z njimi. izpred parih let mi ostajajo samo stare skice, ki so mi služile kot odlična izhodiščna točka, vendar se je v procesu samega razvijanja ideje do danes marsikaj spremenilo, -če ne drugega, sem par let starejša. modrejša? za en kup novih izkušenj sigurno.


/Pirate Piška/ PLATONIK je v osnovi zbirka petih ilustracij za katero sem inspiracijo našla in gradila na petih platonskih telesih,
-to so TETRAEDER/Mars/ogenj, OKTAEDER/Merkur/zrak, HEKSAEDER/Jupiter/zemlja, DODEKAEDER/Zemlja/vesolje in IKOZAEDER/Venera/voda.

čeprav se mogoče z opisovanjem del Platona in Keplerja odmikam od opisa svoje inspiracije, je to verjetno zato, ker je res težko v besede, stavke in povedi strnit to kar doživljam. sigurno so imeli velik pliv njine zgodbe in model sončnega sistema, pa vendar je največ k celi kolekciji doprinesla osebna izkušnja ob branju teh zapisov in lastnim doživljanjem vsega kar obstaja okrog mene, na zemlji in vesolju. celotna kolekcija je tako rez med stvarnostjo in duhovnostvo, med redom in kaosom, belim in črnim, med dobrih in zlom, med ljubeznijo in brezbrižnostjo, med ugodjem in bolečino. iskreno.













































p.s. na tem mestu lahko izzdam tudi mini sneak peak in sicer, da /Pirate Piška/ PLATONIK potuje tudi na skupinsko razstavo v okviru
Bienala neodvisne ilustracije 2017
ter na samostojno razstavo konec leta v Layerjevi hiši v Kranju, seveda vsakič v drugi preobleki



Ni komentarjev: